V Arboretumu Volčji Potok smo se v letu 2017 pridružili evropskemu projektu »Z naravo do medsebojnega razumevanja« (»With nature to mutual understanding«). Namen projekta je izmenjava dobrih praks pri vključevanju narave v vsakdanje izobraževanje in v terapevtske aktivnosti. V sklopu projekta smo se udeležili osemdnevnega strokovnega srečanja, ki so ga tokrat organizirali partnerji iz Velike Britanije med 20. in 27. marcem 2018.
Slika 1: Vrt lahko stimulira vsa čutila, tudi sluh. Detajl senzornega vrta (projekt »Social and therapeutic horticulture«).
Predstavi se organizator srečanja, nacionalna, neprofitna, članska organizacija Garden Organic, s sedežem v mestu Ryton, ustanovljena v 1970-ih letih na pobudo ljubiteljev vrtnarjenja. Z željo ohranitve avtentičnih angleških sort različnih hortikulturnih vrst in za preprečitev njihovega izumrtja so ustanovili banko starih sort – »Heritage Seed Library«. Le-ta vsebuje sorte zelenjave, ki niso dostopne širši javnosti, ampak le članom organizacije.
Sliki 2 in 3: Utrinki srečanja – obisk »Martineau Gardens« in Garden Organic.
Poslanstvo organizacije je promocija sonaravnega vrtnarjenja, podpora članom ter drugim organizacijam, ki delujejo na področju vrtnarjenja. Njihova vizija je, da bi pridelava hrane v skupnostih postala del šolskega sistema in da bi bila vsakodnevno uporabljana za izboljšanje psihofizičnega stanja prebivalstva. V zvezi s tem izvajajo različne projekte in raziskave. V mislih imajo tudi vrtnarjenje kot terapevtsko metodo za izboljšanje stanj pri osebah s posebnimi potrebami.
Projekt »Food Growing in Schools Taskforce« so pričeli zaradi povečane zaskrbljenosti nad zdravjem in počutjem otrok in mladostnikov. Začetna ideja je bila, da je pridelava hrane v šolah učinkovit način spopadanja s temi težavami. Poleg tega učenci tako spoznajo od kod sploh pride hrana in kakšen je pomen naravnega okolja. Z uvedbo pridelave hrane v šolah so se učenci pričeli bolj zanimati za naravoslovne predmete, gradijo na spretnostih povezanih z delom v hortikulturi, povečalo se je zavedanje in razumevanje naravnega okolja. S tem promovirajo tudi zdravje in dobro počutje predvsem v povezavi z zdravim načinom prehranjevanja.
S projektom »Growing for health and happiness« spodbujajo širšo javnost k vrtnarjenju. Garden Organic izvaja na svojem sedežu program za izobraževanje prostovoljcev »Master gardener« (vrntarski mojster). Vrtnarski mojstri prebivalce svojih skupnosti spodbujajo k vrtnarjenju, razlagajo zakaj je vrtnarjenje koristno, hkrati pa jim nudijo tudi vso podporo pri razvoju spretnosti. Pokazalo se je, da gospodinjstva, ki so vključena v ta 12 mesečni projekt tudi po koncu projetka obdržijo vrtove in vrtnarijo naprej. V sklopu promoviranja vrtnarjenja pripravljajo tudi delavnice o zdravih načinih priprave hrane – »Plot to pot.«
Garden Organic ima na površini približno 10,5 ha predstavljene primere dobrih praks ureditve »organskega« oz. sonaravnega vrta. Uporabljajo jih večinoma v izobraževalne namene.
Sliki 4 in 5: Primer majhnega sonaravnega vrta v vrtu organizacije Garden Organic.
Vsak sonaravni vrt je sestavljen iz naslednjih ključnih elementov:
- vsaj 4 gredic, ki omogočajo kolobarjenje
- kompost
- na vrtu se ustvari naravni habitat, ki privablja različne opraševalce in plenilce – travnik, drevesa (vsaj eno, če ni prostora za več), ribnik, vmes so lahko tudi cvetlične gredice. Za živali se postavi prezimovališča in krmilnice, žuželčnike (bolj primerni so manjši, v večjih se lahko naselijo podgane). V kolikor je le možno se gnoji z naravnimi gnojili
- pri urejanju takega vrta se ne sme biti preveč temeljit – določene rastline pustimo čez zimo, saj služijo kot prezimovališče marsikateri koristni žuželki (npr. pikapolonica, ki se hrani z listnimi ušmi) in jih odstranimo šele spomladi.
Različni tipi vrtov
Pred stavbo podjetja so zasajene različne gredice (cvetlične, zelenjavne tudi tople grede). Vse rastline so označene in predstavljajo izobraževalni del.
Sliki 6 in 7: Park, prehod iz izobraževalnega dela v predel z vrtovi.
Slika 8: Cvetlični vrt.
Slika 8: Cvetlični vrt.
Sliki 9 in 10: Primer majhnega sonaravnega vrta.
Sliki 11 in 12: Spominski park ustanovitelju sonaravnega vrta Geoffu Hamiltonu.
Slika 13: Biodinamični vrt je zasnovan tako, da se zvok odbija od kovinskih struktur in s tem odganja škodljivce.
Slika 14: Vrt za vse vremenske razmere.
Slike 15-17: Večji vrt z nizkimi in visokimi gredami, rastlinjakom, ribnikom in kompostom.
Sliki 18 in 19: Kuharjev vrt.
Semenska banka – »Heritage Seed Library« (HSL)
V zbirki imajo preko 800 različnih sort, večinoma evropskega porekla. Vse so prejeli kot donacije članov. Gre za redke, v svetovnem merilu edinstvene avtentične sorte in zgodovinske varietete, ki so jih člani gojili preko mnogo generacij. Prav tako vsebuje banka tudi bivše komercialne varietete, ki niso več registrirane, so pa še vedno priljubljene med vrtičkarji. Ker te sorte oz. varietete niso registrirane, jih ni možno prosto kupiti na trgu. Garden Organic jih prideluje izključno za svoje člane. V zameno za članarino vsakdo po lastni izbiri dobi 6 različnih sort semen iz letnega kataloga.
Semena za letni katalog (100-150 sort letno) pridelujejo strokovnajki Garden Organic. Pri vzgoji manj zahtevnih sort/varietet, ki se ne križajo z drugim
i sodelujejo tudi bolj izkušeni, dolgoletni člani, ki pridobijo status »član HSL«.
Pokazali so nam prostore in razložili postopek pridelave semen:
- Rastlinjak za vzgojo sadik.
- Opraševalnica – gre za toplo gredo, ki je namenjena vzgoji sort, ki se rade križajo z drugimi sortami. Cvetove oprašujejo s čopiči ali pa z muhami opraševalkami (v prostor prinesejo njihove bube tik preden se izležejo).
- Prostor za pripravo semen. Pokažejo nam različne naprave za suho ali mokro odstranjevanje semen. Nekatere med njimi so improvizirane, naredili so jih sami.
- Sušilnica semen. Sušijo pri temperaturi 20 °C in zračni vlagi ~10 %, približno dva tedna.
- Shramba semen. Shranjujejo jih v kontroliranih pogojih, temperatura prostora je nekje med 12–13 °C in zračni vlagi ~10 %. Semena zdržijo približno 5 let, nekatere sorte tudi do 7 let. Po tem času jih pregledajo in posadijo za seme, višek starejših semen objavijo v katalogu za člane.
- Prostor za čiščenje, vzdrževanje in pakiranje semen. Pri pripravi semen, čiščenju, vzdrževanju in pakiranju jim veliko pomoči nudijo prostovoljci.
Slike 20-22: Dejavnosti semenske banke.
Seznanjanje s projekti, ki vključujejo vrtnarjenje kot terapevtsko sredstvo za odrasle osebe s posebnimi potrebami, na primer osebe z motnjami učenja in osebe z demenco:
Ogled senzornega vrta
Senzorni vrt je bil zasnovan v sklopu projekta »Social and therapeutic horticulture«. Ta je namenjen odraslim z avtizmom, Downovim sindromom, motnjami učenja ter dementnim. Za senzorni vrt v celoti skrbijo varovanci in z namenom ni nikoli povsem oplet, da zanj poskrbijo varovanci.
Senzorni vrt je sestavljen iz več delov:
- predel z dvignjenimi gredicami. Gredice so različno visoke z utorom za noge oz. invalidski voziček. So primerno široke, da je olajšan dostop do sredine za lažje vzdrževanje (sajenje, pletje). V tem delu so znaki – vohaj, glej, tipaj, poslušaj, okusi.
- rastlinjak za prezimovanje in vzgojo sadik
- gredice, kamor sadijo zelenjavo, rastline za barvila in druge, ki jih potem porabijo v različnih delavnicah za varovance in njihove skrbnike
- spominski park je zasnovan v krog, v sredini je drevesasta oblika budleje, ki močno privablja metulje, okrog ni ograje ampak so dvignjene gredice v višini pasu. V tem delu je postavljena tudi klop. Klop za dementne mora biti taka, da se oseba lahko zanjo prime in se nanjo upre, saj se osebe z demenco zelo bojijo padcev.
- v vsakem delu so drugačna tla, da varovanci vedo kje so. To je tudi eden od načinov, da oseba z demenco ne zapusti spominskega parka in se tako ne more izgubiti. Tla v spominskem parku so asfaltirana, v osrednjem predelu z dvignjenimi gredicami so tlakovci.
- v parku je uta, zatočišče kamor se varovanci lahko umaknejo. V njej je tudi kuhinja, kjer jih učijo kuhati preproste jedi iz zelenjave, ki so jo sami vzgojili.
- poseben prostor za skupinske delavnice. Na teh delavnicah jih učijo socialnih veščin. Npr. pri delavnici pakiranja sivke so na voljo samo ene škarje, s čimer spodbujajo varovance h komunikaciji – da zaprosijo za škarje, jih podajo, se zahvalijo, itd.
Slike 23-25: Senzorni vrt: predel z dvignjenimi gredicami, spominski park in skupinske delavnice.
Predstavitev in delavnica organizacije »Dementia Adventure«
Vodja projekta Kath Pyke nam je predstavila organizacijo »Dementia Adventure«, ki povezuje ljudi z demenco z »naravnim« svetom. V predstavitvi je sodeloval tudi George Rook – prostovoljec, aktivist z diagnosticirano demenco v začetni fazi.
Kath Pyke je v svojem predavanju predstavila način življenja dementih oseb, ter kako s projekti spodbujajo ljudi z demenco h gibanju v naravi. Kar 2/3 ljudi z demenco po diagnozi namreč več ne zapušča svojih domov, z vrtnarjenjem pa jih spodbujajo k aktivnosti ne glede na stadij bolezni.
George Rook je predstavil težave s katerimi se sooča in kako se v različnih situacijah odzove. Dementne osebe slabše razločijo zvoke, težje se zberejo za komunikacijo z več kot eno osebo hkrati, okvarjeno imajo lahko ravnotežje – pogosti so padci.
Predavanju je sledila delavnica na prostem, kjer nam je predstavnica združenja »Dementia Adventure« pokazala način vodenja dementne osebe po parku – osebo primemo pod roko, umirimo svoj glas, govorimo počasi, povemo kje hodimo in po kakšnem terenu. Peljemo jo do kakšne zanimive rastline in jo vprašamo kakšna se jim zdi, spodbudimo jo, da jo povoha, potipa …
Prostovoljec George je komentiral šibke točke določenih tipov vrtov. Ti dementnim zaradi zmanjšanih možganskih funkcij in posledično slabše obdelave slike v možganih povzročajo težave z zaznavanjem okolice. Nekaj primerov neprimernih elementov v vrtovih:
- tla morajo biti ravna in enobarvna, saj vzorcev včasih ne prepoznajo in mislijo, da je tam luknja
- visoki robniki gredic niso zaželjeni, prav tako niso zaželjeni cik-cak robniki, saj se bojijo padcev in na robnikih se lahko močno poškodujejo
- pot v vrtu lahko vijuga in zavija, vendar ne ostro in ne takoj na začetku, ker to lahko prepoznajo kot prepreko
- klopi morajo imeti oprijemalo in naslonjalo.
Vrtovi projekta »Leicestershire Master Gardener«
Najprej smo se z organizatorjem odpeljali v Enderby in si ogledali vrt njihove skupnosti. Tu gredice urejajo različne skupine, kot so šole, osebe s posebnimi potrebami, motnjami učenja, invalidi …
Sliki 26 in 27: Urejanje gredic v okviru projekta »Leicestershire Master Gardener«.
Naslednja destinacija je bil vrt v azilnem domu »Kennedy House«, ki so ga ravno začeli postavljati na novo. Celotno okolico azilnega doma bodo spremenili v gredice. Projekt vodijo z namenom, da bi azilantom pomagali pri vključevanju v družbo.
Slika 28: Gredice v azilnem domu »Kennedy House«.
Sledil je ogled občinske knjižnice v Wigstonu. Njihov projekt je namenjen predvsem osebam z nedokončanim osnovnim izobraževanjem. Eden izmed predmetov je vrtnarjenje kot praktični in uporabni predmet. Cilj je, da se ljudi spodbudi k zdravemu načinu življenja (gibanje na svežem zraku) ter da se jih izobrazi o zdravi prehrani.
Slika 29: Vrt v knjižnici v Wigstonu.
Zadnja destinacija je bil vrt na univerzi »University of Loughborough«. Tega urejajo v sklopu krožka in služi predvsem v izobraževalne namene, s ciljem, da se študente uči o pridelavi hrane ter ozavešča o zdravi prehrani.
Sliki 30 in 31: Vrt na univerzi »University of Loughborough«.
Vrtovi različnih skupnosti v okolici Birminghama
Najprej smo si ogledali »Uplands Allotments«, vrt največje skupnosti v Angliji z 422 parcelami. Občina je zavezana dati zemljo v najem vsakomur, ki zaprosi zanjo z namenom vrtnarjenja. Skupnost ima na tem področju zagotovljeno tako vodo kot elektriko.
Slika 32: »Uplands Allotments«.
Naslednja destinacija je bil vrt »Kushinga Gardens«, ki ga urejajo begunci in azilanti. Projekt jim pomaga pri vključitvi v družbo.
Slika 33: Vrt v »Kushinga Gardens«.
Zadnja destinacija je bil terapevtski vrt »Martineau Gardens« v centru Birminghama. Vrt je namenjen sprostitvi in izobraževanju. Izvajajo okoljsko izobraževanje za osnovne šole s poudarkom na rastlinah in malih živalih. Ukvarjajo se tudi s prodajo sadik, večjo obiskanost pa zagotavljajo s prirejanjem različnih dogodkov.
Sliki 34 in 35: Vrtovi v »Martineau Gardens«.
Ogled terapevtskega vrta v zaporu »HMP Rye Hill« in šole »Brook School«
Ogled vrta, ki ga urejajo zaporniki v zaporu »HMP Rye Hill« (prehodni zapor za usposabljanje, v katerem prestajajo kazen osebe obsojene na več kot 4 leta zaporne kazni in ki imajo še najmanj 12 mesecev do odslužitve kazni). Zapornikom nudijo več različnih programov poklicnega usposabljanja. Zaradi pogostih težav z alkoholizmom, odvisnostjo ter depresijo zapornikom nudijo tudi zdravljenje ter odvajanje od alkohola in prepovedanih drog. V sklopu zdravljena s pomočjo vrtnarskega mojstra, ki ga zagotavlja Garden Organic (projekt »Master Gardener«), urejajo tudi terapevtski vrt. Cvetlične gredice so od ideje do končnega urejanja v celoti delo zapornikov, mojster zgolj pomaga s strokovnimi nasveti. Glavni cilj projekta je, da zaporniki razvijejo poklicne spretnosti ter ponovno postanejo polnopravni člani družbe brez vračanja h kriminalnim dejavnostim in zlorabi prepovedanih substanc.
Zadnja destinacija srečanja je bila šola za otroke s posebnimi potrebami »Brooke School«. Varovanci šole so otroci in mladostniki z motnjami učenja. Cilj šole je otroke usposobiti za samostojno življenje z možnostjo zaposlitve v njihovi bližnji skupnosti. Pokazali so nam kako izvajajo učni proces. V šoli imajo menzo, kjer varovance najprej učijo socialnega vedenja na javnih mestih, kasneje tudi kuhanja in strežbe. Nekateri se po končanem šolanju zaposlijo v restavraciji v cerkvi v bližnjem mestu Rugby, kjer opravijo usposabljanje izven šole. Na ta način potem lažje najdejo zaposlitev drugje.
Na šolskem dvorišču imajo urejena tematska igrišča, na katerih se varovanci učijo različnih socialnih veščin.
Za urjenje socialnih veščin na plaži imajo na primer narejeno ogrado s plažo. Ogrado za živali imajo predvsem v terapevtske namene, učenci pa se hkrati naučijo ravnati z domačimi živalmi. V bližini imajo park, kjer se učenci seznanjajo z divjimi živalmi in rastlinami. Šola ima urejen tudi šolski vrt, ki se nahaja izven šolske posesti – parcela se nahaja na drugem koncu mesta na občinski lokaciji, kjer imajo parcele tudi druga gospodinjstva.
Sliki 36 in 37: Tematska igrišča v »Brooke School«.
Igrišča majhnim otrokom služijo zgolj kot igrišče, starejši pa dobijo svojim zmožnostim ustrezne zadolžitve pri vzdrževanju igrišč, skrbi za živali in gredice …
Organizator srečanja je izčrpno predstavil svoje projekte, delili z nami izkušnje in »knowhow«, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Novo pridobljeno znanje in ideje bomo uporabili pri načrtovanju nadaljnjih projektov.
Projekt poteka od 31. 12. 2016 do 29. 6. 2019. Sofinancirata ga program EU Erasmus+ in Ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport Republike Češke.
Slika 38: Udeleženci projektnega srečanja na obisku v Enderbyu.
Pripravili: Zorica Zrim, univ. dipl. biologinja in Petra Juvan, mag. kons.-rest.
